07 49 04 060
 

Prednostni nalogi

Pogoji za boljše učenje

Zajemala bo več področij, ki jim bomo mesečno dajali poudarek.

DOBRA RAZREDNA KLIMA IN VKLJUČENOST

  • »Sestavine« dobre razredne klime in vključenosti;
  • Vloga razrednika za dobro klimo in vključenost;
  • Kaj za dobro klimo in vključenost naredi vsak učitelj?;
  • Povezava med razredno klimo, disciplino in vključevanjem;
  • Neželeno vedenje in ustrezno ravnanje.

FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENCEV

Formativno spremljanje za kakovostne odnose, dobro počutje – pot do učne zavzetosti in uspešnosti.

Cilji formativnega spremljanja:

  • izboljševanje učenja in razumevanja,
  • izboljšati didaktiko poučevanja,
  • izboljšati kakovost dosežkov (in ne le merjenja le-teh).
  • dvig učnih dosežkov in kakovosti znanja,
  • višja motivacijo za učenje,
  • izboljšanje medosebnih odnosov v razredu.

KORAK ZA KORAKOM IN AKTIVNE OBLIKE POUČEVANJA

Cilji kurikuluma sovpadajo s filozofijo metodologije Korak za korakom, ki temelji na spoštovanju posameznika kot kreativnega misleca, ki je:

  • sposoben reševati probleme,
  • kritično in samostojno razmišljati,
  • sposoben izbirati in sprejemati odločitve,
  • biti iznajdljiv in fleksibilen,
  • sposoben odzivati se na spremembe v družbenem in naravnem okolju,
  • zavzeti za sebe in druge ljudi ter svoje okolje,
  • strpen in solidaren ter sposoben sodelovati, spoštovati drugačnost
  • pripravljen za vseživljenjsko izobraževanje.

DOMAČE NALOGE

Domače naloge so pomemben člen v procesu poučevanja. Prestavljajo nadgradnjo učnih ur, saj z domačim delom učence svoje znanje utrdi. Domače naloge tako vplivajo na trajnost znanja in na oblikovanje delovnih navad in razvijanje sposobnosti samostojnega učenja. Pomena opravljanja domačih nalog se zato moramo zavedati vsi, učitelji, učenci in starši. Na šoli  že dlje časa opažamo precejšen  delež tistih otrok, ki domačih nalog in obveznosti ne opravijo, zato je nujno, da tej temi namenimo več pozornosti.

V prihodnjem letu se bomo posvetili naslednjim temam:

  • Vodenje evidence opravljanja DN in analiza stanja.
  • Kakšne so prednosti opravljanja domačih nalog?
  • Kako se učenec loti domače naloge?
  • Kaj storiti, če učenec naloge ne zna narediti?
  • Posledice nevestnega opravljanja domačih nalog?
  • Vloga učitelja pri spodbujanju domačega dela.
  • Vloga staršev in nasveti za boljšo organizacijo domačega dela.

ODNOS DO HRANE IN PROSTORA

V dobi, ko je hrane včasih na pretek, se dogaja, da otroci z njo ne znajo več smotrno ravnati. Povečuje se količina odpadne hrane, na drugi strani pa so nekateri lačni. Tega se vedno bolj zavedamo vsi. Tudi mediji in nekateri trgovci opozarjajo, kako hrana v današnjih časih ne sme biti odpadek. Učence bi radi izobrazili o tem, kako ravnati s hrano, kam z odpadno hrano in kam s hrano, ki ostane nerazdeljena.

Posvetili se bomo temam:

  • sposobnosti učencev pripraviti zdrav in količinsko uravnotežen obrok;
  • spoštovanje prehranjevalnih navad različnih skupnosti;
  • pravilno ravnanje s hrano in odnos;
  • ozaveščanje o količini odpadne hrane;
  • odnos so kuharskega osebja.

GIBANJE

Da bi v učni proces vnesli čim več kvalitetnih gibalno naravnanih aktivnosti bomo:

  • S pomočjo športnih pedagogov podali čim več predlogov za kvalitetno izvedbo ur športne vzgoje.
  • Iskali možnosti vključevanja gibanja v sam učni proces.
  • Ocenili izkoriščenost športnih rekvizitov in ostalih kapacitet (kje so kritične točke, rešitve..)
  • Iskali in odpravili vzroke  za izogibanje športnim dnevom v višjih razredih.
  • Spodbujali otroke in starše da gibanju posvetijo pozornost tudi doma.

Tim:

Katarina Gerjevič, Sanja Vodopivec, Amanda Srpčič, Marko Hren, Patricija Vejnović, Tatjana Longo, Petra Zlatič, Klavdija Mirt, Tatjana Kerin, Tina Macur, Marjeta Košir, Vesna Perić

Vodji: Bojana Abram Avsec in Zoran Zlatič

Branje za uresničene sanje

Branje je veščina, ki se jo naučimo, jo izpopolnjujemo in nadgrajujemo celo življenje. Ker je branje pomembno za razvoj otroka, bomo v letošnjem šolskem letu izvajali aktivnosti povezane z branjem.

Pri mlajših učencih je zelo pomembno skupno branje, saj krepi občutek povezanosti, ljubljenosti in varnosti. Z branjem knjig si širimo besedni zaklad, spodbujamo domišljijo in si gradimo bralne spretnosti. In najpomembnejše – branje nas umiri.

Cilji:

  • spodbujanje družinskega branja,
  • razvijanje bralne kulture in motivacije za branje različnih vrst besedil v šoli in v prostem času,
  • razvijanje tekočega branja in razumevanje prebranega,
  • širjenje besedišča,
  • spodbujanje učencev in učenk k samostojni uporabi šolske in splošne knjižnice ter Posavske potujoče knjižnice,
  • spodbujanje branja daljših in zahtevnejših besedil pri vseh predmetih,
  • izražanje mnenja o prebranem besedilu in predstavitev prebranega besedila.

Dejavnosti:

  • Z branjem v nov dan – branje knjig na razredni stopnji,
  • Sprostitev s knjigo – branje v podaljšanem bivanju,
  • Pravljična smrečica – branje pravljic v decembru,
  • Naša mala knjižnica – mednarodni projekt,
  • Predstavitev knjige na razredni uri,
  • Branje izven okvira pouka,
  • Bralni klub,
  • Noč v šolski knjižnici,
  • Šolski radio in časopis,
  • V Leskovcu beremo skupaj,
  • Knjige ali film? – Oboje!,
  • Dramski krožek,
  • Posavska potujoča knjižnica – predstavitev bibliobusa,
  • Menjaj branje in sanje – izmenjava knjig,
  • Bralni krožek za romske učence,
  • Bralni krožek za učence priseljence,
  • Nacionalni mesec skupnega branja – branje in šport,
  • Vsak po svoje, vendar vsi skupaj.

Člani tima: Simona Kolman, Tamara Vardič, Jasmina Klakočer, Nejc Plankar, Petra Zlatič, Ana Antolič Miler, Blanka Mladkovič, Manja Voglar, Katja Žibert, Tanja Lakner, Tanja Cedilnik, Larisa Lenart, Patricija Vejnović, Marija Simončič, Damjana Marn, Natalija Zalokar, Mirjana Marinčič, Zoran Zlatič.

Tim se bo sestajal enkrat mesečno oziroma po potrebi.

Vodja: Marina Sokolovič

 
 
 
Dostopnost