07 49 04 060
 

Prednostne naloge

V šolskem letu 2018/19 bomo izvajali naslednji prednostni nalogi:

1. FORMATIVNO SPREMLJANJE

Vodja projekta: Tatjana Kerin

Člani projektne skupine: Manja Voglar, Marjetka Košir, Petra Kavčič, Klavdija Mirt in Karmen Ančimer Poteko

Učinkovito orodje, ki vodi k boljši kakovosti učenja in poučevanja, je tudi formativno spremljanje oz. preverjanje, saj:

  • učence spodbuja k prevzemanju odgovornosti za svoje učenje,
  • postavlja učenje in učenca v središče učnega procesa,
  • spodbuja zavzetost in motivacijo za učenje,
  • je zelo občutljivo za individualne razlike med učenci, vključno z njihovim predhodnim znanjem,
  • razvija vrednotenje, usklajeno s cilji in standardi, z močnim poudarkom na formativni povratni informaciji, izboljšuje učne dosežke.

Formativno spremljanje/preverjanje (FS) poudarja pomen aktivne vloge učenca pri izgradnji kakovostnega in trajnega znanja. Pri tem ga učitelj podpira tako, da nenehno ugotavlja, kako učenec napreduje, in prilagaja pouk povratnim informacijam, ki jih pridobi od učenca. Pomembno je, da si učitelj in učenci izmenjujejo povratne informacije z namenom premagovanja vrzeli v učenju ter izboljšanja dosežkov. Formativno spremljanje ima pozitiven učinek na učenje takrat, ko učitelj kakovostne povratne informacije poda učencem in ko ti vrednotijo svoje delo ter delo drug drugega.

Napredni šolski sistemi v Evropi in po svetu, ter številne raziskave dokazujejo, da formativno spremljanje prispeva k večji kakovosti učenja, poučevanja in izboljšuje učne dosežke vseh učencev. Prav tako spodbuja odgovornost in samostojnost učencev, izboljšuje odnose v razredu, med učiteljem in učenci ter med učenci.

Ključni elementi formativnega spremljanja:

  1. Določanje namenov učenja in kriterijev uspešnosti.
  2. Priprava dejavnosti v razredu, ki omogočajo pridobivanje dokazov o učenju.
  3. Zagotavljanje povratnih informacij, ki učence premikajo naprej.
  4. Aktiviranje učencev, da postanejo drug drugemu vir poučevanja (vrstniško učenje).
  5. Aktiviranje učencev za samoobvladovanje (samovrednotenje) njihovega učenja.

V prednostno nalogo šole bo vključena skupina učiteljev, ki se želijo opolnomočiti za razvijanje formativnega spremljanja/preverjanja v svoji pedagoški praksi. Nekateri že sledijo omenjenim načelom , drugi si želijo izpopolniti svoje znanje na tem področju, ali pa so na začetku poti uvajanja FS v svojo prakso. Pod okriljem ZRSŠ bomo deležni strokovne podpore in izobraževanja. Naša svetovalka s strani Zavoda bo Mojca Suban. Skupaj bomo iskali in prebirali strokovno literaturo ter izmenjavali ideje. S kolegialnimi hospitacijami se bomo učili drug od drugega ter tako bogatili svojo pedagoško prakso. Ustvarjali bomo okoliščine, ki bodo učencem omogočale samostojnejše učenje ter pridobivanje trajnejšega in kakovostnejšega znanja. Iskali bomo odgovore na vprašanja, kako biti pozoren na individualne razlike med učenci, posebej v njihovem predznanju, kako spodbuditi učence k večji miselni dejavnosti, kako vzpostavljati miselno spodbudno, psihološko varno in sproščeno vzdušje v razredu, kako navaditi učence , da bodo vedeli kako naj se učenci učijo in zakaj, ter kaj bodo morali razumeti, vedeti in znati, da bodo uspešni.

Želimo si ustvarjati pouk po meri vsakega učenca, ki bo v vsakem posamezniku vzbudil interes za učenje in soljudi, da mu bo mar, kaj se dogaja z njim in okoli njega. Uvajanje načel FS je dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi več let. Z načrtnimi aktivnostmi in medsebojnim sodelovanjem bomo lažje spreminjali svojo prakso.


 

2. USPEŠNO SODELOVANJE S STARŠI

Vodja: Tanja Cedilnik

Ostali člani: Daniela Stamatović, Jasmina Klakočer, Ana Tičar, Alenka Koretič, Tatjana Longo, Martina Peterlin, Vilma Malečkar, Dženi Rostohar, Melita Zagorc Vegelj, Tanja Mavsar Popovič, Darja Pleterski, Bojana Abram

Sodelovanje med šolo in starši je ključ do uspešnega dela pri izobraževanju in vzgoji otrok. Pri tem je nujen partnerski odnos, ki ga odlikujeta zaupanje in spoštovanje. Za dobro vzgojo otroka smo odgovorni tako učitelji kot tudi starši. Le z usklajenim korakom bomo prišli do skupnega cilja.

Sodelovanje med domom, družino in šolo je uzakonjeno, pričakovano, koristno, vendar določeno nezadovoljstvo med učitelji in starši še vedno obstaja.

SKUPAJ želimo poiskati načine in oblike medsebojnega sodelovanja, ki motivirajo. V delovni skupini prednostne naloge smo zastavili naslednje cilje:

  • graditi na medsebojnem zaupanju,
  • evalvirati dosedanje delo s starši in poudariti primere dobre prakse ter jih aplicirati na ostala področja, v kolikor je mogoče,
  • organizacijsko tako zastaviti dejavnosti šole, da bo staršem omogočen čimboljši dostop do teh dejavnosti,
  • pojasniti staršem pričakovanja učiteljev,
  • z anketnimi vprašalniki in vodenimi intervjuji analizirati obstoječe stanje tako med starši (pričakovanja in želja) kot učitelji in na podlagi odgovorov speljati nekatere zelo ozko usmerjene akcije in dejavnosti,

vse z namenom dobrega in še boljšega sodelovanja s starši.