07 49 04 060
 

Prednostne naloge

 


  1. UVAJANJE FORMATIVNEGA SPREMLJANJA IN INKLUZIVNE PARADIGME

 

V šolskem letu 2018/19 smo se kot šola vključili v dveletno razvojno nalogo Zavoda RS za šolstvo, Uvajanje formativnega spremljanja in inkluzivne paradigme. Naloga se v šolskem letu 2019/2020 nadaljuje.

 

Šolski razvojni tim sestavlja 6 učiteljic razredne in predmetne stopnje ter  ravnateljica:

Jožica Repše, ravnateljica in vodja projekta

Tatjana Kerin, učiteljica matematike in vodja prednostne naloge na šoli

Karmen Ančimer Poteko, učiteljica kemije in biologije

Manja Voglar, učiteljica slovenščine

Marjeta Košir, učiteljica slovenščine

Petra Kavčič, učiteljica razrednega pouka

Jasmina Mlakar, učiteljica razrednega pouka

 

Naša skrbnica s strani Zavoda RS Za šolstvo  je mag. Mojca Suban, svetovalka za matematiko, ki je odgovorna za strokovno podporo in izobraževalna srečanja za kolektiv.

 

Učinkovito orodje, ki vodi k boljši kakovosti učenja in poučevanja, je tudi formativno spremljanje oz. preverjanje, saj:

·         učence spodbuja k prevzemanju odgovornosti za svoje učenje,

·         postavlja učenje in učenca v središče učnega procesa,

·         spodbuja zavzetost in motivacijo za učenje,

·         je zelo občutljivo za individualne razlike med učenci, vključno z njihovim predhodnim znanjem,

·         razvija vrednotenje, usklajeno s cilji in standardi, z močnim poudarkom na formativni povratni informaciji, izboljšuje učne dosežke.

Vse več naprednih šolskih sistemov v Evropi in po svetu v šolski praksi udejanja načela formativnega spremljanja. Raziskave dokazujejo, da to prispeva k dobri kakovosti učenja, poučevanja in učnih dosežkov vseh učencev.

 

Definicija formativnega spremljanja znanja (FS)

FS je ena najpomembnejših aktivnosti za vzpostavljanje vezi med učencem in učiteljem z namenom premagovanja vrzeli med procesoma učenja in poučevanja. Učitelje navaja na strategije za izboljšanje poučevanja in na upoštevanje različnih vidikov učenja. Glavno vlogo pri tem ima dajanje povratnih informacij in navajanje učencev na samovrednotenje učenja in znanja. Pomembno vlogo ima tudi vrstniško vrednotenje. Učence se navaja na večjo odgovornost za lastno učenje in znanje.

 

Namen formativnega spremljanja

  • Spremljanje in vrednotenje dosežkov učenja glede na cilje pouka, namene učenja in kriterije uspešnosti
  • uporaba rezultatov FS za načrtovanje nadaljnjega pouka,
  • sporočanje povratnih informacij učencem, z namenom boljšega doseganja ciljev,
  • razvijanje strategij učenja,
  • navajanje učencev na prevzemanje odgovornosti za lastno učenje.

 

Dolgoročni cilji razvojne naloge (nacionalna raven) so:

  • Spodbuditi individualni razvoj učencev, izboljšati kakovost in trajnost znanja ter druge učne dosežke.
  • Posodobiti didaktiko pouka skladno s formativnim spremljanjem.

 

Kratkoročni cilji razvojne naloge Uvajanje FS in inkluzivne paradigme: regijska/šolska raven pa so:

  • Spodbuditi razvoj šolske prakse skladno s pričakovanji, individualnimi potrebami in zmožnostmi učencev.
  • Učencem zagotoviti aktivno vlogo v vseh fazah učnega procesa.
  • zboljšati motivacijo učencev za učenje in drugo šolsko delo.
  • Spodbuditi razvoj višjih ravni mišljenja, inovativnost, ustvarjalnost, odgovornost in samoregulativnost učencev ter strokovnih udeležencev.
  • Spodbuditi medvrstniško sodelovanje in učenje (izmenjava znanja in izkušenj, medsebojna pomoč in podajanje povratnih informacij).
  • Ustvariti spodbudno učno okolje, v katerem se učenci počutijo sprejete, vključene in imajo ustrezne pogoje za optimalni razvoj.
  • Širiti spoznanja o formativnem spremljanju in dobro prakso med strokovne delavce v kolektivih.

 

Prvo leto uvajanja FS je temeljilo na pridobivanju novih strokovnih znanj in izkušenj ter na osebni rasti in spreminjanju lastnih stališč o vlogi učenca in učitelja.  Poleg mnogih izobraževanj, ki smo se jih udeležile članice tima, je bilo za celotni kolektiv dvakrat organizirano izobraževanje s podporo ZRSŠ, dve pedagoški konferenci s predstavitvami primerov dobre prakse in delavnicami za učitelje.

 

V  šolskem letu 2019/2020  učitelji še vedno lahko  izbirajo izobraževanja, ki jih ponuja ZRSŠ na temo FS. Načrtujemo pa čim več znanja in izkušenj prenesti oz. se kolegialno učiti z vsemi člani šolskega kolektiva. Mesečno se bomo srečevali na delovnih srečanjih, kjer bomo sproti evalvirali in reflektirali svoje delo ter načrtovali dejavnosti. Načrtujemo več  medsebojnih obiskov-spremljav pri pouku, kritičnega prijateljevanja, podajanja kvalitetnih povratnih informacij drug drugemu o uspešnosti uvajanja FS v učno prakso, ki nas bodo opogumljale in poganjale naprej, da bomo lahko rekli, da smo učeča se skupnost z medsebojno podporo in seveda s podporo ravnateljice.

Ožji tim bo zbiral osebne načrte učiteljev na šoli in jim nudil podporo pri uvajanju FS. Osebni načrti nas bodo po akcijskih korakih vodili k načrtovanju in uvajanju FS v svojo prakso.

 

Na strokovnih srečanjih si bomo učitelji predstavljali svoje izkušnje, znanje in prakso s področja FS.

Prav tako želimo nadgraditi zbirke dokazov o napredku in znanju učencev na osnovi:

  • pogovorov med poukom (vprašanja, odgovori, intervjuji, okrogle mize, refleksije učencev, samovrednotenje …)
  • opazovanj (učenčevo načrtovanje in izvajanje dejavnosti, delo učencev v skupinskih dejavnosti, …)
  • izdelkov (digitalne predstavitve: projekcija, spletna stran, fotografija, film, skladba; medijska orodja: časopis, reklama, prospekt, uvodnik, oglas, strip, poročilo, članek, reportaža; temeljna pisna besedila: spis, poročilo, pismo, novica, scenarij; vizualne predstavitve: stenska slika, plakat, diagram, oglasna deska, razstava, skica, grafični organizatorji; ustne in praktične predstavitve: eksperiment, dramatizacija, igra vlog, skladba, zapeta pesem, …)

 

Naloge članov razvojnega tima (po ZRSŠ):

  • Ravnatelji in ŠT vsako leto pripravijo operativni načrt šole (analiza stanja, izbira razvojnih prioritet šole, opredelitev izvedbenega načrta in podpore (obrazec).
  • Učitelji uporabljajo osebne načrte, ki jih po akcijskih korakih vodijo k načrtovanju in uvajanju FS v svojo prakso (obrazec).
  • Ožji tim zbira osebne načrte učiteljev na šoli in jim nudi podporo pri uvajanju FS.
  • Ravnatelji in ŠT odgovorijo na vprašanja iz anketnega vprašalnika (Vključujoča šola, 2017), ki meri indeks inkluzivnosti šole.
  • Učitelji oblikujejo pare z namenom spremljanja pouka in podajanja povratnih informacij drug drugemu o uspešnosti uvajanja FS v učno prakso.
  • Učitelji se udeležijo/predstavljajo svoje izkušnje/znanje/prakso s področja FS na strokovnih srečanjih).
  • Učitelji objavijo vsaj en članek oz. pisno refleksijo o uvajanju FS (v revijah ZRSŠ).

 

Z dejavnostmi v okviru prednostne naloge želimo opolnomočiti učitelje za razvijanje formativnega spremljanja/preverjanja v svoji pedagoški praksi. Nekateri že sledijo omenjenim načelom , drugi si želijo izpopolniti svoje znanje na tem področju, ali pa so na začetku poti uvajanja FS v svojo prakso. ZRSŠ nam nudi  strokovno podporo in izobraževanje.

 

Želimo si ustvarjati pouk po meri vsakega učenca, ki bo v vsakem posamezniku vzbudil interes za učenje in soljudi, da mu bo mar, kaj se dogaja z njim in okoli njega. Uvajanje načel FS je dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi več let. Zelo pomembno je, da znamo vzpostaviti tudi pristen stik s starši učencev, kajti le tako lahko gradimo zaupanje, spoštovanje in optimalen razvoj učencev. Seveda pa je najpomembnejše pri pouku to, da zmoremo vzpostaviti dober odnos z učenci, da razvijamo pri njih ustvarjalnost in zaupanje vase. Upamo si trditi, da smo učitelji tisti, ki nosimo veliko odgovornost za svoje učence, da vzpostavljamo takšen vzgojno-izobraževalni proces, ki temelji na zaupanju, in se po svojih najboljših močeh trudimo, da znamo učencu prisluhniti in mu pomagati, da doseže največ, kar zmore.

Z načrtnimi aktivnostmi in medsebojnim sodelovanjem bomo lažje spreminjali svojo prakso.

 

 

Vodja prednostne naloge na šoli                                                             Ravnateljica in vodja projekta

Tatjana Kerin                                                                                        Jožica Repše

 

 

2. USPEŠNO SODELOVANJE S STARŠI

Vodja prednostne naloge: Tanja Cedilnik

Ostali člani: Ina Abram, Ana Antolič Miler, Blanka Mladkovič, Daniela Stamatovič, Darja Pleterski, Melita Zagorc Vegelj, Vilma Malečkar, Dženi Rostohar, Ana Tičar, Tatjana Longo, Jožica Repše, Bojana Abram

Sodelovanje med šolo in starši je ključ do uspešnega dela pri izobraževanju in vzgoji otrok. Pri tem je nujen partnerski odnos, ki ga odlikujeta zaupanje in spoštovanje. Za dobro vzgojo otroka smo odgovorni tako učitelji kot tudi starši. Le z usklajenim korakom bomo prišli do skupnega cilja.

Sodelovanje med domom, družino in šolo je uzakonjeno, pričakovano, koristno, vendar določeno nezadovoljstvo med učitelji in starši še vedno obstaja.

SKUPAJ želimo poiskati načine in oblike medsebojnega sodelovanja, ki motivirajo.

V delovni skupini prednostne naloge načrtujemo, da bomo še vedno zasledovali nekatere cilje iz lanskega leta:

– graditi na medsebojne zaupanju,

– evalvirati dosedanje delo s starši in poudariti primere dobre prakse ter jih aplicirati na ostala področja, v kolikor je mogoče,

– organizacijsko tako zastaviti dejavnosti šole, da bo staršem omogočen čim boljši dostop do teh dejavnosti (npr. koledar roditeljskih sestankov),

– pojasniti staršem pričakovanja učiteljev (morda z zgibanko),

vse z namenom dobrega in še boljšega sodelovanja s starši in s tem večjega uspeha učencev.

V tem šolskem letu pa bomo delo v skupini nadgradili z dejavnostmi, ki so vezane bolj na vsebinski vidik sodelovanja s starši in ne toliko na organizacijski. Organizirali bomo predavanje na temo komunikacije in interakcije s starši, prebirali bomo literaturo s področja sodelovanja in izročke delili s kolegi, nadgradili kakovost dela s starši z zastavljenimi aktivnostmi, pri čemer bomo konec leta učinke teh nalog, dejavnosti evalvirali in poročali ter izluščili primere dobre prakse.

Delovna skupina se bo sestajala enkrat mesečno.