Svetovni dan hrane 2024

16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za  hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization). Na ta dan že od leta 1979 obeležujemo SVETOVNI DAN HRANE.

Svetovna organizacija vsako leto določi temo svetovnega dneva prehrane. Letošnja tema je “PRAVICA DO HRANE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE IN BOLJŠO PRIHODNOST s podnaslovom NIHČE NE SME BITI POZABLJEN”. S tem izpostavlja ozaveščanje o  pomenu hrane kot temeljne človekove pravice in osnovne potrebe.

Vse bolj si prizadevamo izkoreniniti lakoto na našem planetu. Dejstvo je, da pridelamo dovolj hrane za vse ljudi na svetu. Kljub temu pa 10 % svetovnega prebivalstva še vedno trpi lakoto, kar pomeni okoli 800 milijonov ljudi. Z boljšo razporeditvijo hrane bi lahko dosegli primerno prehranjenost vseh ljudi. Hrana je za ljudi tretja najnujnejša stvar v življenju za zagotavljanje blaginje; prvi dve sta zrak in voda, ki sta v nekaterih predelih sveta že zelo onesnažena. V nekaterih delih sveta pa je hrane preveč, in tam ljudje trpijo zaradi bolezni preobilja, kot so debelost in srčno-žilne bolezni.

Poudarek letošnjega Svetovnega dne hrane

Več kot 2,8 milijarde ljudi na svetu si ne more privoščiti prehrane, ki bi podpirala zdravje. To je glavni vzrok vseh oblik podhranjenosti, ki so zdaj prisotne v večini držav in presegajo družbeno-ekonomske razrede. Kljub vedno večjemu izobilju pa danes še vedno preveč ljudi trpi zaradi lakote in si ne more privoščiti zdrave prehrane. Bolj ranljivi ljudje so se pogosto prisiljeni zanašati na osnovna živila ali cenejša živila, z manj uravnoteženo hranilno sestavo, medtem ko drugi trpijo zaradi nedostopnosti svežih ali raznolikih živil, tretji pa nimajo potrebnih informacij za izbiro zdravih živil ali pa preprosto izberejo priročnost.

Vloga posameznika: Podpora lokalni in ekološki pridelavi hrane

Posameznik lahko vpliva na razporeditev hrane po svetu tako, da uporablja več lokalno in ekološko pridelane hrane. Takšna hrana ima tudi veliko manjši vpliv na okolje. Hrano, ki jo pripeljejo iz daljnih dežel, lahko usmerijo v kraje, kjer je pomanjkanje, in tako nasitijo tiste, ki hrane nimajo dovolj.

Pomen zmanjšanja zavržene hrane

V letu 2022 smo v Sloveniji zavrgli približno 151 000 ton hrane, kar je precej več kot v letu 2013. To opozarja na potrebo po bolj odgovornem ravnanju s hrano na ravni posameznika in skupnosti. Vsak od nas lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadne hrane, tako da se zaveda količin, ki jih kupuje, ter odgovorno načrtuje porabo.

Če bomo zavrgli manj hrane, bomo lahko viške razdelili tistim, ki je zdaj nimajo.

Na naši šoli smo v mesecu septembru zavrgli 2 400 litrov hrane. To je 48 sodov, ki običajno stojijo pri oddaji pladnjev.

Samooskrba v Sloveniji: Trenutne razmere in izzivi

Glede samooskrbe je Slovenija v alarmantnem položaju, vendar v Evropi nasploh še vedno pridelamo dovolj hrane. Samooskrba je bila na prehranskem področju v Sloveniji nekoč na visoki ravni, danes pa se soočamo z neugodnim stanjem. Največjo samooskrbo imamo na področju pridelave mleka in mlečnih izdelkov, jajc ter mesa, najmanjšo pa pri sadju in zelenjavi. Analize kažejo, da so posamezni pridelki, na primer svinjina, tudi pod 50 %, medtem ko je količina perutninskega in govejega mesa primerna. Vsekakor bi morali samooskrbo v Sloveniji povečati ter podpreti lokalne kmete in njihovo pridelavo.

Na ta dan bo tudi v Sloveniji potekala vsakoletna konferenca, ki se bo letos izvajala v Murski Soboti in bo med drugim poudarjala tudi Svetovni dan kruha, ki poteka na isti dan.

Svetovni dan hrane 2024 je priložnost, da  tudi učenci ponovno razmislimo o našem odnosu do hrane. Zato se danes še posebej potrudimo, da bomo tako pri malici, kot pri kosilu čimbolj zmanjšali količino zavržene hrane in tudi na ta način pokažimo solidarnost z vsemi tistimi, ki trpijo pomanjkanje.