V torek, 8. 10. 2024, se je odvijal prvi Posavki otroški kongres. Gre za povzetek dveletnega dela otroškega parlamenta na temo duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ker otroci pravijo, da jih pogosto ne slišimo, kaj nam govorijo, so se na ZPM Krško odločili, da povabijo predstavnike lokalne skupnosti ter države, da bi jim otroci lahko predstavili svoje ugotovitve.

Odzvali so se predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, župana občin Krško in Sevnica, podžupan občine Brežice ter predstavnik policije. Najbolj zanimivo pa je bilo, da so celoten pogovor vodile učenke 9. razreda ter 1. letnika, lanske predstavnice otroškega parlamenta.

Pogovor je tekel o nasilju na spletu ter sovražnemu govoru. Nekatere aplikacije imajo prepovedan sovražni govor, druge pa ne. Otroci preživijo veliko časa na družbenih omrežjih, omogoča jim anonimnost, posledice pa se kažejo v realnem življenju. Nasilje je nasilje. Vseeno, kakšna je oblika in ni dovoljeno.

Svoboda govora- ali res lahko rečemo vse, kar nam pade na pamet? Vsaka človekova pravica je omejena s pravico drugega človeka. Gostje so ugotavljali, da se vse začne v družini, pri starših. Žal se prepogosto poslužujemo telefonov kot poceni varušk. Kar nekaj podpornih sistemov že deluje: programi proti vrstniškemu nasilju Neon na šoli, TOM telefon, program To sem jaz, ZPM, priporočila NIJZ …

Škoda je, da se iz zgodovine naučimo bolj malo. Verjetno vsi vemo, kam nas je pripeljal sovražni govor …

Ugotavljamo, da se ogromno nasilja dogaja na spletu.

Druga tema pa je bila stres otrok in mladostnikov. Anketa je pokazala, da 87 % staršev opazi stisko otrok, kar 95 % otrok pa težav ne more zaupati svojim staršem. Čutijo se nerazumljene in osamljene. Predlagajo povečanje števila socialnih delavcev na šolah, ker so šole kraj, kjer so otroci dobršen del dneva in bi si tu najlažje našli zaupnika. Težave otrok, duševne stiske, strahovi, depresije … se opazno povečujejo.

Predstavili so varno sobo, dobro prakso iz tujine, kjer si mladostnik lahko najde nekoga za pogovor. Gostje so povedali, da bodo projekt podprli, vkolikor bo dobro premišljen. V Sloveniji je že kar nekaj svetov in organizacij, kamor se otroci lahko obrnejo. Vsi vemo, da se srečujemo s pomanjkanjem kadra.

Sklenemo lahko, da težave so in otroci jih ne znajo reševati sami. Pomembni kot zgled smo starši in učitelji, tudi predstavniki države, ki moramo paziti na komunikacijo, vse se začne s pozdravljanjem. Predvsem pa bodimo občutljivi do soljudi, jih poslušajmo in poskusimo pomagati.

Blanka Mladkovič