Z gozdarjem v gozd
Včeraj smo z gozdarjem Francijem Žibertom odšli v gozd. Dobili smo se pri šoli. S seboj smo vzeli merilnik obsega, sekiro, čelado, sprej in napravo za določanje lastnika gozda.
Ko smo prišli, nam je gozdar pokazal, kako označimo drevo, ki ga je treba posekati. Nato nam je povedal, kako določimo, koliko je drevo staro. To določimo tako, da pogledamo na štor, koliko krogov ima. En krog pomeni eno leto. Če je krog tanjši, pomeni, da je v tem letu bila suša. Če pa je krog debelejši, pa je bilo v tem letu veliko padavin.
Izvedel sem tudi, da če se veja odlomi, drevo preusmeri energijo v tisto rano, da nastane bula, ki se zaceli. Pod lubjem nekaterih dreves je rdeč les. Gozdar nam je povedal, da je gozd, v katerem smo se nahajali, od župnijske cerkve v Leskovcu. Slišal sem, da je lubadar naravni sovražnik dreves. Lubadar se skrije v luknje pri koreninah in začne gristi lubje in še les. Ko najdejo lubadarja, morajo drevo posekati in ga zažgati. Ampak to naredijo samo gozdarji, drugače lahko pride do velikega požara. Zaradi požarov izginjajo gozdovi in če se bo nadaljevalo, ne bo več veliko kisika.
Ob koncu smo gozdarja pospremili nazaj v šolo. V šoli se je okrepčal in nato smo se poslovili. Za nami je bil lep dan. Upam, da se to še kdaj ponovi.
Luka Božič, 4. c