10. decembra, smo obeležili Svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan je bila leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Omenjena deklaracija predstavlja skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo. V 2. členu navaja: “Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino.”

Nestrpnost do drugačnosti, do manjšin, ne le v slovenski družbi, temveč po celem svetu krati dostojno življenja milijonom ljudi. Posamezniki, družine, narodi so prisiljeni zapuščati svoje domove zaradi groženj s smrtjo. Posamezniki manjšin so dnevno deležni nestrpnosti, sovražnega govora in diskriminacije. Premnoge ženske so deležne poniževanja, zlorab, podrejanja. Otroci so obravnavani kot manjvredni, so trpinčeni, zlorabljeni, neljubljeni …

Naredimo letošnji Dan človekovih pravic lepši za vse nas. Prenehajmo se bati, obsojati, biti nestrpni. Začnimo se sprejemati in ljubiti. Potrudimo se ZA lepši svet!

In ne pozabimo:

Pravice se končajo tam, kjer se začno pravice drugega.